Hidravlični cilinder predstavlja pomembno komponento v številnih industrijskih aplikacijah, od gradbenih strojev do proizvodne opreme. Te naprave pretvorijo hidravlični tlak v linearno silo, kar zagotavlja močno in natančno gibanje v različnih nastavitvah. Da bi zagotovili zanesljivost in učinkovitost teh jeklenk, je doseganje hidravlične čistoče bistvenega pomena, saj s tem zagotovimo, da so hidravlični sistemi brez onesnaževalcev in da ohranjajo optimalno kakovost tekočine. Ker so hidravlični sistemi dandanes manjši in močnejši, so zahteve po čistoči postale še toliko bolj bistvene. Velikost delcev, ki lahko motijo in poškodujejo hidravliko je lahko človeškemu očesu nevidna.

Več kot bomo vedli o kontaminaciji tekočine, vključno z vrstami, viri in preprečevanjem, lažje bomo lahko zagotovili učinkovito delovanje hidravlične opreme ter posledično prihranili tudi denar pri stroških popravil. V nadaljevanju je opisanih nekaj korakov, ki vam bodo pomagali doseči hidravlično čistočo.

Kontaminacija je pogost vzrok težav

Po mnenju strokovnjakov lahko kontaminacija povzroči približno 60 % do 90 % vseh okvar hidravličnega sistema. Nemalokrat se zgodi, da mikroskopski trdni delci povzročijo okvaro komponent hidravličnega sistema. Ko se razišče vir kontaminacije, je jeklenka (hidravlični cilinder) pogosto glavni osumljenec. Pogost vzrok za to je lahko nezadostna filtracija ali čistoča olja. Kontaminacija hidravličnega cilindra nadalje povzroči kontaminacijo v hidravličnem sistemu, kar navsezadnje povzroči nepopravljivo škodo ter v končni fazi skrajša življenjsko dobo hidravličnih komponent.

Če je v sistemu kakršna koli kontaminacija, lahko hitro pride do korozije. Korozija na površinah, erozija na tesnilih ter ostali procesi lahko sprožijo verižno reakcijo obrabe. Reže se povečujejo, s tem pa tudi puščanja in stik kovine s kovino. Ta učinek še dodatno onesnažuje olje, kar posledično vodi do neučinkovitosti delovanja sistema in netočnosti krmiljenja.

Napaka je lahko občasna in zahteva obsežno odpravljanje težav za identifikacijo okvarjene komponente. Ko se odkrije okvarjeni del, ga vzdrževalci nato odstranijo za popravilo ali zamenjavo. Za inženirje vzdrževanja to pogosto predstavlja dolgotrajno nalogo, med vzdrževanjem pa stroji ne obratujejo, kar ima za posledico izgubo produktivnosti in dobička.

Doseganje hidravlične čistoče

Doseganje hidravlične čistoče pomeni zagotavljanje, da so hidravlični sistemi brez onesnaževalcev ter da se ohranja optimalno kakovost tekočine. Nadzor kontaminacije ter proaktiven pristop k reševanju težav sta torej bistvenega pomena, saj se s tem posledično zmanjša čas izpadov stroja in stroškov vzdrževanja sistema. Pri tem je pomembno tudi vključevanje zaposlenih.

Kako se torej lotiti definiranja in doseganja stopnje čistosti tekočine, ki optimizira življenjsko dobo hidravličnih komponent? V nadaljevanju je predstavljenih nekaj korakov, ki vam bodo pomagali doseči višjo raven hidravlične čistoče:

1. Preprečevanje hidravlične kontaminacije (filtriranje)

Prvi korak pri preprečevanju hidravlične kontaminacije je filtriranje. Vso tekočino je potrebno filtrirati skozi servisni voziček ali enoto za tekočino, še preden se le-ta vnese v hidravlični stroj ali katero koli hidravlično komponento. Naslednja pomembna linija obrambe pred hidravlično kontaminacijo so seveda filtri. Filtre je potrebno redno preverjati, očistiti in zamenjati v skladu s smernicami proizvajalca. Redna menjava le-teh bo preprečila kopičenje onesnaževal in ohranila optimalno učinkovitost filtracije.

2. Prepoznavanje virov kontaminacije

Obstaja veliko virov hidravlične kontaminacije in pogosto se začne že med samo proizvodnjo hidravlične tekočine. To pomeni, da je lahko kontaminirana že celo popolnoma nova tekočina. Pred dodajanjem tekočine v hidravlični cilinder oz. kateri koli hidravlični sistem, stroj ali komponente (vključno z rezervoarji, črpalkami, ventili in motorji), je slednjo potrebno skrbno filtrirati. Pri tem se je potrebno zavedati, da lahko do kontaminacije pride tudi pri dodajanju tekočine v hidravlični sistem ali pri pretakanju. Prav tako je lahko kontaminirana tudi nova oprema in komponente. Tako je lahko kontaminacija že “vgrajena”, bodisi med proizvodnjo ali med sestavljanjem.

3. Testiranje kontaminacije hidravlične tekočine

Da bi hidravlična oprema ostala “zdrava”, jo je potrebno redno testirati v skladu s priporočili proizvajalca. Poleg tega je potrebno preglede kontaminacije izvajati vedno kadar obstaja sum na kontaminacijo ali ko je sistem deloval pri nenavadno visokih temperaturah. Temeljit pregled kontaminacije vključuje odvzem več kot enega vzorca hidravlične tekočine.

4. Zmanjšanje izpostavljenosti sistema zunanjim onesnaževalcem

Do hidravlične kontaminacije lahko pride tudi med rutinskim servisiranjem ali popravili. Z nekaj zdrave pameti in delom v čistem okolju je mogoče zmanjšati možnosti za okužbo. Delovne mize, orodje in vsa servisna oprema naj bodo vedno čisti. Uporabljajo naj se samo krpe, ki ne puščajo vlaken.

5. Usposabljanje in izobraževanje osebja

Operaterji in vzdrževalno osebje morajo biti usposobljeni za pravilno vzdrževanje in čistočo hidravličnega sistema. Pomembno je, da so poučeni o pomenu čistoče in možnih posledicah onesnaženih sistemov.

6. Takojšnja (pravočasna) odprava kontaminacije

V primeru odkrite kontaminacije je potrebno nemudoma ukrepati, da se ugotovi in odpravi vir. Pri tem je pomembno raziskati glavni vzrok in izvesti korektivne ukrepe za preprečitev nadaljnje kontaminacije.

Preprosto vzdrževanje čistoče tekočine v današnjih hidravličnih sistemih lahko zniža stroške delovanja za kar dve tretjini. Z upoštevanjem teh korakov lahko vzpostavite in vzdržujete hidravlično čistočo, kar bo pomagalo zagotoviti učinkovito delovanje in dolgo življenjsko dobo vašega hidravličnega sistema.