Tako si vsaj zamislim napis na fasadi stavbe, na kateri poteka menjava oken. Zadnjič sem se namreč sprehajala po mestu, ko sem ob pogledu v zrak videla moškega v tretjem nadstropju stare meščanske hiše (kar je enako kot četrto nadstropje navadne hiše/stavbe), kako suvereno vstavlja novo okno v okvir.
Trdno je stal na okenski polici, kolega mu je z notranje strani podal okno, on ga je potem nataknil na tečaje. Ne vem, mogoče sem samo jaz prestrašena, ampak tak način dela se mi zdi skrajno nevaren, ne glede na to, koliko izkušenj ima delavec. Še enkrat sem se o tem, zakaj ob menjavi oken ne postavijo zidarskega odra vprašala doma, ko sem v prispevku v TV-dnevniku slišala statistiko, da se na leto poškoduje več kot 400 delavcev, več kot 20 jih celo umre. Če se vrnem na prvo številko – to pomeni, da se vsak dan poškoduje več kot eden človek. Seveda so sem vštete tudi lažje poškodbe, kot so zvin gležnja, kakšna ureznina etc., ampak še vedno sem mnenja, da bi se dalo razmere izboljšati.
Namesto, da za nižje stroške tvegamo, da bo delavec padel na ulico ob menjavi oken, postavimo zidarski oder! Seveda, sam račun bo na koncu višji, ampak kaj je to v primerjavi s prihrankom, ki ga dobimo, če delavca ni treba zdraviti oz. zdravniško oskrbeti in mu ni treba nato plačati bolniške ter za ta čas najeti drugega delavca, ki ga je seveda prav tako treba plačati … Ne vem, včasih se mi zdi, da smo pozabili na osnovno logiko.