Klima naprava je ena izmed danes vse bolj nepogrešljivih naprav v naših domovih, javnih prostorih, pisarnah in še kje. Velika večina ljudi si več ne predstavlja poletij brez uporabe hladilnih zmožnosti klima naprav. Klima naprava lahko ohlaja ali dogreva zrak. Tako poznamo klima naprave, ki samo hladijo in takšne, ki hladijo in grejejo.
S klimatizacijo prostora odvzamemo iz zraka del le tega in ga obdelamo (ohladimo ali ogrejemo) ter na ta način skušamo vzpostaviti najbolj optimalno temperaturno ugodje in primerno vlažnost. Zrak je mešanica suhega zraka in vodne pare. Hladen zrak v prostoru dogrevamo, topel zrak pa skušamo ohladiti in razvlažiti.
Pri hlajenju in razvlaževanju toplega zraka si delovanje klima naprave najlažje ponazorimo s primerom hladnih šip v kuhinji. Ko na štedilniku segrevamo tekočino v loncu, se le ta uparja, zrak v kuhinji postaja vroč in poln pare. Šipa oziroma steklo je hladno, zato absorbira tako toploto kakor vodno paro. Ta se ob stiku s hladno površino utekočini, zato po šipah včasih vidimo teči kapljive vode. Temu pojavu rečemo kondenzacija, kapljicam na šipi pa kondenz. Podobno delovanje lahko zaznamo tudi pri delovanju klime. Le da pri klimi, sredi vročega poletja, za hlajenje prostorov potrebujemo tako imenovane hladilne tekočine, za katere je značilno, da omogočajo uparjanje tudi pri zelo nizkih zimskih temperaturah in kondenziranje pri zelo visokih poletnih. Največ je v rabi hladilno sredstvo freon-R22, veliko proizvajalcev pa je začelo uporabljati nove hladilne pline, na primer R407 C ali R410 A.
Hladilna sredstva so bila v preteklosti nekoliko vprašljiva iz ekološkega vidika, saj so vsebovala določene elemente, ki so škodljivi za ozonske plasti. Danes obstajajo zato visoki normativi, katerim morajo zadostiti proizvajalci klim in hladilnih sredstev. Ta so danes po večini brez okolju škodljivih elementov.